Nasveti za ohranitev zdravega glasu:

• Popolnoma se izogibajte tobaku.
• Izogibajte se uživanju kofeina in alkohola.
• Dnevno popijte 8 - 10 kozarcev vode.
• Spoznajte svoje slabe glasovne navade in ukrepajte.
• Pojdite na glasovne vaje.
• Po posvetu z zdravnikom omejite uporabo nekaterih zdravil.
• Dieta - zdrava prehrana.
• Ne obremenjujte svojih glasilk z vpitjem, ne pokašljujte.
• Izogibajte se inhaliranju eteričnih olj.
• Ne pijte zelo vročih in mrzlih pijač.
• Tri do štiri ure pred spanjem ne jejte.

Pripravil: mag. Mladen Jeličić, dipl. logoped

Ali moj otrok jeclja?

1. Odgovor je ne, kadar v govoru otroka, katerega starost je med 18 meseci in 6 letom, zaznamo sledeče znake:

• malo več kot 10% netekočega govora
• netekoč govor se odraža v ponavljanju začetnega zloga v besedi (npr.: ka ka kapa), v ponavljanju besed (npr.: kapa, kapa), delov stavkov (npr.: jaz sem pa, jaz sem pa), ali celih stavkov (npr.: Miha je vzel kapo, Miha je vzel kapo.)
• v dodajanju ali spremembi stavka (npr.: Danes sem pa, ali se bova igrala….)
• ponavljanja so pravilna in počasna
• v govoru ni napetosti
• otrok se težav ne zaveda

V teh primerih govorna terapija ni potrebna. Tak netekoč govor lahko preide sam od sebe.

2. Odgovor je da, kadar v govoru otroka, katerega starost je med drugim in osmim letom, zaznamo sledeče znake:

• napeta in hitra ponavljanja začetnega glasu (npr.: k k k k k kapa), ali zloga v besedi (npr: ka ka ka ka kapa)
• podaljševanje izgovora glasu v besedi zaradi povečane napetosti (npr.: a………vto, ri……….šem)
• zaradi ponavljanj in podaljševanj v izgovoru, menja višino in moč glasu
• začetek govora je spremljan z napenjanjem mišic vratu in lic
• dihanje je poudarjeno napeto pred začetkom govora
• ob težavi v govoru še npr.: mežika, razpira usta ali oči…
• uporablja mašila (npr.: a veš, pa, poglej, k)
• govornih težav se zaveda

Potrebna je govorno - jezikovna logopedska obravnava, pri kateri sodelujejo tudi starši.

V obeh primerih, kadar otrok netekoče govori in kadar jeclja, pa svetujemo:

• da otrok dovolj spi (od 10 do 12 ur)
• da redno uživa glavne obroke, ki so sestavljeni iz dovolj sadja in zelenjave
• da starši vzdržujejo vsakodnevni red, ki otroku vzbuja občutek zanesljivosti in gotovosti
• da imata starša enotno in dosledno vzgojno ravnanje
• da uredita vzdušje brez naglice, nervoze in napetosti
• da omogočita otroku aktivnosti, ki jih dobro obvlada
• da se z otrokom pogovarjata mirno, sproščeno, v malo počasnejšem tempu, s kratkimi stavki in z razumljivimi besedami (dober govorni model)
• da otroka potrpežljivo poslušata, ga ne prekinjata, ne popravljata, ne zahtevata, da ponovi netekoče izgovorjene besede, stavke
• otrok naj ima občutek, da ima dovolj časa za svoj govor
• pomembna je vsebina otrokovega govora in ne način kako govori.

Pripravila: Jana Čepeljnik, prof., def., logopedinja

Lj.: 21.2.2006

Kako pomagamo bolniku z afazijo oz. disfazijo pri sporazumevanju

• Sprejmite in spodbujajte vse različne načine sporazumevanja. Uporabljajte kretnje, pisanje, risanje, če je le mogoče.
• Bolnika nikoli ne priganjajte, da mora hiteti.
• Spodbujajte ga, da uporablja svoj govor takega kot je. Izogibajte se zahtevi, da mora biti vsaka beseda popolnoma pravilno izgovorjena. Ne ocenjujte in popravljajte bolnikovih napak, ki jih dela pri sporazumevanju.
• Ne govorite namesto njega, ko lahko sam pove. Na primer: »Ali pije vaš mož sladkan čaj?« spremenite v vprašanje, ki ga postavite bolniku: »Ali boste pili sladkan čaj?«
• Povejte bolniku, da ste tudi vi v zadregi pri sporazumevanju z njim. Obenem mu dajte občutek, da imate dovolj časa za sporazumevanje z njim. Da se vam nikamor ne mudi in da ne želite pogovor na hitro opraviti.
• Vedeti morate, da so bolnikove trenutne sposobnosti sporazumevanja veliko nižje od resničnih sposobnosti. Izogiba se sporazumevanju in govorjenju zaradi zadrege in frustracije, ki spremljata bolnikove spremenjene sposobnosti sporazumevanja.
• Bolnik sam mora želeti, da bi se govor spremenil. Ugodno vplivata spodbujanje k govorjenju in navajanje bolnika, da bi govoril.
• Pohvalite vse poskuse govorjenja. Naj bo govorjenje nekaj prijetnega in naj mu bo v zadovoljstvo. Uporabljajte in spodbujajte vse načine sporazumevanja. Ponudite mu taka vprašanja, da bo lahko odgovarjal z da - ne ali pa bo izbiral med besedami.
• Če bolnik težko pove besedo, ki bi jo rad tudi po določenem času in veste kaj bi rad povedal, mu pomagajte in prišepnite besedo. Počakajte, da jo bo ponovil.
• Kadar bolnik uporablja posamezne besede namesto stavka, na primer «sok« sprejmite njegov način sporazumevanja. Sami besedo uporabite v razširjenem sporočilu. Rečete lahko: »Rad bi pil sok.«
• Bolnik se najbolje počuti v znanem okolju in v znanih situacijah. Uporabljajte ponavljajoča, vsakodnevna dogajanja za urjenje spretnosti sporazumevanja. Ponudite bolniku na primer: »dobro jutro«, ali »koliko žlic sladkorja vam dam v kavo«. Taka in podobna vprašanja bodo postala vsakdanja in odgovore nanje bo bolnik kmalu zmogel in obvladal. Bolniku pomaga naše govorjenje oziroma opisovanje tega, kar bolnik v določenem trenutku opravlja. Na primer: »dvignite levo roko«, ali »sedite na stolu«, ali »pogledam na desno« in podobno. Govorjenje bo okrepilo opravljanje posameznih vaj in krepilo govor.
• Bolnika nikoli ne smemo izločiti iz katerekoli dejavnosti samo zaradi tega, ker ne govori.
• Poslušalec naj bolnika posluša in skuša razumeti. Nikoli pa se ne sme pretvarjati, da ga razume, če ga ne razume.
• Pogovarjajte se z bolnikom kot z odraslo osebo. Izogibajte se pokroviteljskemu govorjenju in ne govorite z njim kot z majhnim otrokom.
• Ne izogibajte se pogovorom z bolnikom o njegovih težavah pri govorjenju. Bolnika pogosto skrbi, ker je njegovo govorjenje zelo moteno in je povsem neprimerno za sporazumevanje. Bolnik težko razume, da je njegova roka ohromela in enako težko sprejema težave pri sporazumevanju.
• Kadar bolnik uporablja veliko nerazumljivega govora ali ponavlja le eno besedo, mu recite naj utihne in naredi premor. Tako govorjenje bolnik težko kontrolira. Delanje premorov in ustavljanje govorjenja mu lahko pomaga, da poišče in uporabi primernejšo besedo.